“Zbujeni v sanje” je 50 minutni film, ki pripoveduje zgodbo slovenske vojne tam kjer se je resnično bojevala. Brez interpretacije zaradi morebitnih političnih in gospodarskih koristi akterjev in brez olepševanje ter želje po mitizaciji. Zgodbe s ključnih bojišč pripovedujejo ljudje s prve bojne linije, z ognjene črte, katerih življenja so bila dejansko ogrožena, ki so bili težko ranjeni ali pa so bili priča smrti svojih soborcev. Film ponuja neposreden pogled v krvavo drobovje vojne in hkrati zaradi odsotnosti vsake želje po uveljavljenju lastnega ega pričevalcev, nosi duh časa, ki pojasni, kar vse razlage in analize, pa naj so si še tako temeljite, ne zmorejo. Film skozi oči slehernika na kratko razjasni tudi dejstva in razmerja, ki so to vojno delala posebno in usmerjala njen tok mimo ustaljenih črno belih delitev na naše in vaše. Morda pa je največja etična vrednost filma, da so končno dobili besedo tisti, ki so, za povsem subjektiven ideal boljšega življenja v samostojni, svobodni in pravični Sloveniji, izpostavili smrtni nevarnosti svoja življenja.

Milan Veber je 40 letni brezposelni likovni pedagog, ki je že nekaj časa brez službe in mu seveda tudi kronično primanjkuje denarja. Živi v poceni najeti garsonjeri nekdaj žive delavske četrti industrijskega mesta ter se počuti premlad, da bi se postaral in prestar, da bi začel znova. Vse do trenutka, ko nekega jutra po prepiti noči hoče odpreti konzervo govejega golaža. Takrat skozi okno zagleda na ulici bika. Tistega bika, ki je pravkar pobegnil iz klavnice.

Dokumentarna drama Križ in kladivo temelji na življenjski zgodbi Jožeta Lampreta, slovenskega duhovnika in partizana ter neizprosnega borca za pravičnost in enakost med ljudmi, zlasti pa človeka, čigar usoda in dogodki, ki jim je bil priča, ali  jih je sam pomagal ustvarjati, odsevajo tudi v času, v katerem živimo danes.

Dokumentarni film Križ in kladivo je bil predvajan na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, v Kinu Velenje, na mednarodnem festivalu DOCUDOC 2016 in na RTV SLO 1.

Združenje filmskih snemalcev Slovenije je nagradilo direktorja fotografije, Jureta Černeca, in mu podelilo strokovno nagrado IRIS. Več na Slovenski filmski center, DELO. AKTV

Pogovor z režiserjem si lahko ogledate na RTV SLO

Leta 1971 je 28-letni Karpo Godina s kamero potoval po Vojvodini in posnel nenavaden »film ceste« z naslovom Mam eno hišo, ki je danes ohranjen samo fragmentarno. Štirideset let kasneje se po istih stezicah poda neka druga kamera, ki sestavlja in si predstavlja njegovo potovanje. 

Dokumentarni film Karpopotnik je bil prikazan na številnih festivalih in prejel številne nagrade.

– Vesna za scenarij (FSF, Portorož, 2013)
– Posebna omemba žirije (MedFilm Festival, Rim, 2014)
– Priznanje Franceta Brenka
– Uradna selekcija (Rotterdam Film Festival, Rotterdam, 2014)
– Uradna selekcija (Tribeca Film Festival, New York, 2014)
– Uradna selekcija (IndieLisboa Film Festival, Lizbona, 2014)
– Uradna selekcija (Cinema City Film Festival, Novi Sad, 2014)
– Uradna selekcija (MakeDox Film Festival, Skopje, 2014)
– Posebno priznanje žirije (Film Festivala, Pančevo, 2015)  

Med navdušenimi tudi Michael Moore. 

Dokumentarni filmski portret »Preprosto od začetka proti koncu« spremlja življenjsko zgodbo dr. Bruna Hartmana, znanega slovenskega, zlasti pa mariborskega kulturnega delavca in znanstvenika. Njegovo pot skozi življenje je zaznamovala razgibanost tako v smislu prelomnih zgodovinskih dogodkov, kot  tudi raznolikost njegovega udejstvovanja. Prav širina njegovih zanimanj nam daje pestro zgodbo, kjer beležimo dogajanja na področju knjižničarstva, gledališča, glasbe, šolstva, kinematografije in seveda zgodovine dvajsetega stoletja, katerega dogodki so močno zaznamovali Hartmanovo življenje. Le tega Hartman opisuje na povsem nevsiljiv način, brez neposrednih sodb, zamer in očitkov, kar je v slovenskem prostoru skoraj redkost.

Poleg mnogih gledaliških predstav je Jernej Lorenci režiral tudi dokumentarni film Labirint, ki govori o življenju v mariborskem gledališču v času gradnje in prenove.

Portret Tončke Drobnič iz Grahovega pri Cerknici, kmečkega dekleta, ki je izbralo drugo pot, kot ji je zapovedovala družina, zato se v starosti sprašuje o pravi odločitvi.

Čeprav vedno na različne načine, je Tovarna avtomobilov močno in velikokrat odločilno vplivala na podobo, dušo in utrip mesta ob Dravi in njegove okolice. Tako je dokumentarni film ne samo podoba neke tovarne in njenih zaposlenih, temveč tudi svojevrsten portret štajerske metropole in celotne regije, ki je na njo vezana.

Teolog, veliki humanist, mislec, filozof in etik je kljub svoji kozmopolitski naravnanosti tesno povezan z Mariborom že od leta 1968. Kot veliki mislec je s svojim razumništvom najširših obzorij zaznamoval tako katoliško kot posvetno zgodovino in postal eden redkih in najodločnejših zagovornikov dialoga med cerkvijo in državo ter strpnosti med različno mislečimi. S svojimi  naprednimi idejami ga večina poznavalcev uvršča med tiste, katerih delo bo zaznamovalo bodočo miselnost 21. stoletja.